Program upravljanja območij Natura 2000 (PUN) je operativni program, ki ga za posamezno sedemletno programsko obdobje v Sloveniji pripravljamo že od leta 2007 in ga sprejme Vlada Republike Slovenije. Osnovni namen PUN je opredeliti izvajanje obveznosti varstva posebnih varstvenih območij – območij Natura 2000, ki jih Sloveniji nalaga evropska zakonodaja: Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih ter njuna pravna praksa.

Vlada Republike Slovenije je na seji dne 4. oktobra 2023 s sklepom sprejela Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 (PUN 2023–2028). S PUN 2023–2028 se podrobneje opredeljujejo dolgoročni ter programski varstveni cilji za vrste in habitatne tipe. Izhajajo iz varstvenih ciljev, določenih z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), in varstvenih ciljev za ohranjanje habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju.

S PUN 2023–2028 se opredeljujejo ukrepi in usmeritve za doseganje varstvenih ciljev, ki so oblikovani glede na značilnosti in stanje v vsakem območju Nature 2000. Iz nabora z zakonodajo določenih ukrepov so določeni tisti varstveni ukrepi, ki so potrebni za doseganje varstvenih ciljev območij Natura 2000. PUN 2023–2028 ureja vključevanje strokovnih vsebin v zakonske ukrepe, upravne ukrepe, pogodbene ukrepe, v največ primerih pa vključevanje v sistem načrtovanj posameznih sektorjev. Določeni so pristojni sektorji, odgovorni nosilci in viri financiranja za izvajanje ukrepov.

PUN 2023–2028 postavlja okvir za črpanje sredstev EU v skladu z določili Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, Strateškega načrta SKP 2023–2027 in Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (za obdobje 2021–2027), v delih, ki se nanašajo na območja Natura 2000. V PUN 2023–2028 so tako določeni prednostni projekti, s katerimi želi Slovenija doseči cilje in izkoristiti priložnosti območij Natura 2000 za lokalni razvoj, delovna mesta in gospodarsko rast ter za ohranjanje kulturne dediščine.

V PUN 2023–2028 so določeni tudi načrti trajnostnega gospodarjenja oziroma upravljanja naravnih dobrin ter monitoringi in raziskave za določene vrste in habitatne tipe, ki jih je treba izvesti za spremljanje kazalnikov zaradi poročanja EU in organom mednarodnih konvencij in sporazumov.

Več o PUN si lahko preberete na spletni strani projekta LIFE-IP NATURA.SI.

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)

Uredba določa posebna varstvena območja (območja Nature 2000) in varstvene cilje na teh območjih ter varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije, in druga pravila ravnanja za ohranjanje teh območij.

Povezava do PISRS

Dolgoročni podrobni varstveni cilji

Dolgoročni podrobni varstveni cilji opisujejo ugodno stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov, ki je podano z več kazalci v obliki številčnih ali besedilnih vrednosti. Za vrste je navedena velikost populacije, velikost habitata ter specifične strukture, procesi in funkcije v habitatu. Ugodno stanje ohranjenosti habitatnega tipa je opisano z velikostjo habitatnega tipa ter s specifičnimi strukturami, procesi in funkcijami v habitatnem tipu. Dolgoročni varstveni cilji se praviloma upoštevajo v postopkih presojanja planov in posegov, pri načrtovanju ukrepov varstva in pri poročanju o stanju narave.

Podrobni varstveni cilji programskega obdobja

Ker nekaterih dolgoročnih varstvenih ciljev ni mogoče doseči v enem programskem obdobju, so s podrobnimi varstvenimi cilji programskega obdobja določene ciljne vrednosti do leta 2028. Podrobni varstveni cilji programskega obdobja so strukturirani na enak način kot dolgoročni podrobni varstveni cilji. Služijo predvsem merjenju sprotnega napredka pri doseganju ugodnega stanja ohranjenosti in preverjanju uspešnosti izvedenosti ukrepov programa upravljanja območij Natura 2000.

Varstveni ukrepi

Varstvene cilje dosegamo z izvajanjem varstvenih ukrepov. Varstvene ukrepe delimo v štiri skupine: sektorsko načrtovanje, ukrepi na terenu, ukrepi komunikacije in vzporedni ukrepi. V programu upravljanja območij Natura 2000 je naveden eden ali več ukrepov, ki prispevajo k doseganju ciljev. Ukrepi iz skupine sektorsko načrtovanje bodo v procesu priprave naravovarstvenih smernic še podrobneje opredeljeni. Odgovorni nosilci izvajanja ukrepov so grupirani po sektorjih. Finančni viri za izvedbo ukrepov se delijo zlasti na redno delo obstoječih organizacij, ostala proračunska sredstva in projekt.

Skupina ukrepov

Ukrepi na terenu – ukrepi, ki predvidevajo fizično izvedbo dejavnosti na terenu. Ti ukrepi imajo neposreden vpliv na izboljšanje stanja vrste ali habitata. Rezultati teh ukrepov so vidni in merljivi na terenu. Sem štejemo tudi določene ukrepe, ki se sistemsko sicer izvajajo skozi sektorsko načrtovanje, a je za njih zahtevan natančno merljiv učinek na terenu (izbrani sektorski ukrepi).

Sektorsko načrtovanje – predvsem ukrepi, ki prek smernic ali mnenj ZRSVN prispevajo k temu, da se dejavnosti, ki se sicer izvajajo znotraj različnih sektorjev, opravljajo tako, da pomembno prispevajo k ohranjanju vrst in habitatnih tipov oziroma k izboljšanju njihovega stanja.

Vzporedni ukrepi – ukrepi, ki podajajo pravno podlago, usmeritve ali vzpostavijo sistemske postopke, da se ohranjanje vrst ali habitatnih tipov lahko izvaja. Kot vzporedne ukrepe smatramo tudi ukrepe nadzora in ukrepe usmerjanja obiskovalcev oziroma usmerjanje turistično-rekreacijske ali druge rabe na kraju samem.

Ukrepi komunikacije – ukrepi, ki so usmerjeni k zunanjim deležnikom oziroma uporabnikom prostora, da slednji svoje dejavnosti izvajajo na način, da ne škodujejo vrstam ali habitatnim tipom oziroma s svojo prilagojeno dejavnostjo lahko celo prispevajo k izboljšanju stanja (na primer v kmetijstvu). Ti ukrepi se lahko izvajajo z neposredno komunikacijo ali prek različnih medijev obveščanja, lahko tudi zunaj območja Natura 2000.

Nujnost ukrepanja

Prioriteta 1 – varstveni ukrep je treba začeti izvajati takoj na začetku programskega obdobja (v prvih dveh letih), drugače se bo stanje ohranjenosti vrste ali habitatnega tipa hitro bistveno poslabšalo. Izvajanje ukrepa lahko traja več kot dve leti.

Prioriteta 2 – varstveni ukrep je treba začeti izvajati med programskim obdobjem (2023–2028), s čimer se prepreči poslabšanje stanja ohranjenosti vrste ali habitatnega tipa oziroma se z ukrepom zagotavlja ugodno stanje. Varstveni ukrep se lahko začne izvajati tudi že prvo leto veljavnosti programa in se lahko izvaja ves čas veljavnosti programa, lahko pa se izvede zgolj enkrat (vezano na naravo ukrepa).

Monitoringi in raziskave

Stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov območij Natura 2000 je treba spremljati za namene načrtovanja upravljanja, za pripravo novih ukrepov varstva in za poročanje. Upravljanje odpira vprašanja glede primernosti in uspešnosti varstvenih ukrepov in podrobnega poznavanja ekoloških zahtev vrst, kar zahteva dodatne raziskave. Monitoringi in raziskave so opisani na enak način kot varstveni ukrepi.

PUN ima šest prilog: A – podrobni varstveni cilji, B – ukrepi, C – predlogi prednostnih projektov, D – seznam načrtov, potrebnih za varstvo območij Natura 2000, E – ciljne površine KOPOP za ohranjanje biotske raznovrstnosti in F – seznam predvidenih monitoringov in raziskav. Pregledi prilog bodo na voljo prijavljenim uporabnikom.